Predmet darilne pogodbe

Predmet darilne pogodbe je lahko tako nepremičnina kot premičnina. V primeru, ko darovalec podarjene stvari ne prenese na obdarjenca takoj in na način, da lahko ta z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Pisna oblika je obvezna tudi pri darilih večje vrednosti. Poleg tega je obvezna tudi vedno, ko gre za obdarovanje med zakoncema, tedaj je potreben tudi notarski zapis pogodbe.

V kolikor gre za darilno pogodbo za nepremičnine, moramo pridobiti potrdilo o namenski rabi. To se pridobi na občini, v kateri se nahaja nepremičnina. V kolikor gre le za posamezni del objekta v etažni lastnini, to ni potrebno. Darilna pogodba mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, katero se sicer lahko nahaja tudi v ločeni listini. 

Po podpisu pogodbe pristojni finančni urad odmeri davek na dediščine in darila, kot to določa Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Kadar gre za darilo v prvem dednem redu, je darilo oproščeno davka. To velja tudi za premičnine večje vrednosti. 

V primeru nepremičnin se odmeri tudi davek na kapitalski dobiček, s katerim se obdavči razlika med vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi in ob odtujitvi. Zatem je potrebno overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu. Če je predmet darilne pogodbe kmetijsko ali gozdno zemljišče, je potrebno, da darilno pogodbo pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobri upravna enota. Bistvenega pomena je vpis v zemljiško knjigo, ki se zahteva za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom. V nasprotnem primeru obstaja večja nevarnost za prevare, težje bo najti potencialnega kupca in dokazati lastništvo.

V primeru premičnin, kot je npr. avtomobil, je potrebno opraviti prepis lastništva avtomobila na pristojni upravni enoti ali pri servisu, ki opravlja tehnične preglede vozil, pogodbe pa pred prepisom ni potrebno overiti.

Možen je tudi preklic darilne pogodbe. OZ določa primere, ko je možno darilno pogodbo preklicati in darilo vrniti. To so preklic darila zaradi stiske, preklic zaradi hude nehvaležnosti in preklic zaradi pozneje rojenih otrok. Vračilo darila je možno zahtevati tudi v nekaterih drugih primerih, ko so darovalca k sklenitvi darilne pogodbe vodili posebni nagibi, ki so kasneje odpadli (npr. ob razvezi zakonske zveze). Tudi dediči darovalca lahko v primeru smrti darovalca zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe, če je bilo z njo poseženo v njihove nujne dedne deleže. Institut nujnega deleža namreč omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s premoženjem tudi, če je bilo to dano še za časa njegovega življenja. V primeru, ko je bilo darilo dano osebi, ki ni dedič, je darilo potrebno vrniti le, če je bilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja.